Konec dvajsetega stoletja, ko je internet ravno začel zares brsteti in so se televizija in računalniki že ustalili na prestolu mladostniškega preživljanja prostega časa, je malokdo pričakoval, da bo takšen staromoden medij, kakršne so knjige, sposoben povračilnega udarca in zmagoslavnega pohoda v srca mladine širom sveta.
Vsega je kriva škotska pisateljica Joanne Rowling, ki je leta 1995 na starem pisalnem stroju dokončala prvo knjigo o mladem čarovniku, za katero se ji je ideja utrnila med dolgočasno vožnjo z vlakom nekaj let poprej. Zatiranemu dečku, ki kot sirota skoraj dickensovsko živi pri stricu in teti, kjer je nenehna tarča zmerljivk zavaljenega bratranca, se tik pred enajstim rojstnim dnem odprejo vrata v svet čarovnikov.
V nasprotju z mitološkim Srednjim svetom, ki je davno minil, in Narnijo, do katere vodi pot le skozi omaro, Potterjev svet soobstaja z našim. Vsakdanja resničnost se meša s pokrajinami, kjer prvinske sile magije še imajo svojo moč, v skrivnostnih vedah izurjeni čarovniki in čarovnice pa se v našem svetu čudijo dosežkom sodobne tehnologije. In prav tu se najbrž skriva največja draž Harryja Potterja. Ta občutek, da lahko vsak trenutek stopiš v neko uličico in se znajdeš v čarobni pokrajini, ter tuhtanje, če tisti zbegani možakar, ki ga občasno videvaš v mestu, ni v resnici slavni čarovnik.
Zapisal: urednik Boštjan Gorenc
O prevajanju
»Pri Harryju se mi obnese takle način branja: najprej jo preberem na dušek, potem enkrat za izpisovanje znanih problemov in tretjič, da vidim, kako »sede« v besedilo kak testni prevod, ki sem ga napravil vmes. Potem se začne. In sedmica, kot rečeno, je fantastična. Niti si nisem upal predvidevati, kdo bo preživel in kdo bo umrl. Pravzaprav si nisem upal predvidevati ničesar, saj sem se bal, kako bo avtorici uspelo izpeljati tako zapleteno zastavljeno pripoved. Zato sem toliko bolj navdušen in če mi še kdo kdaj reče, da so njeni karakterji enoplastni (o tem so se na široko razpisovali razni literarni znanstveniki), mu primažem eno prav krepko!«
Prevajalec Jakob J. Kenda o branju Harryja Potterja, in sedmi knjigi.